DELO

SPREMEMBE IN ODLOČITVE

• Kot vemo, se človek razvija v nekem določenem okolju in se povezuje z drugimi ljudmi.
• Družba in cel svet ne drvijo v pogubo.
• Na lastne oči vidimo, da je beseda SPREMEMBA v današnjem času v glavni vlogi.
• Kaj je tisto, kar povzroča spremembe?
• Obstaja kolektivna inteligenca, zaradi katere vsota vseh inteligentnih odločitev povzroča spremembe v svetu, v družbi in na trgu dela?
• Vse, kar se dogaja na svetu, je vsota vseh naših želja, misli, odločitev, dejanj in navad.
• Na svetu se ne spremeni nič, če te spremembe ne naredimo ljudje.
• Morda se ti zdi, da rezultat teh odločitev po tvojem mnenju ni ustrezen, ti ni všeč ali pa ne vodi tja, kamor meniš, da bi bilo najbolje priti.

 Imaš dve možnosti:

 a) Lahko si družbeni avtist, se za nič ne zmeniš, se sprijazniš in se prepustiš toku.

 b) Lahko vplivaš in spreminjaš smer družbe. Se pravi, pustiš sled.

 Za vsako odločitvijo se skrivajo neke vrednote.

“Nikoli ne bodi suženj svoje PRETEKLOSTI, temveč arhitekt svoje PRIHODNOSTI.“

• Tisto, kar postaviš na prvo mesto v trenutku, ko sprejemaš odločitev, bo spremenilo učinek in dejanja tvoje odločitve.
• Če postavljaš delo pred družino, boš pozno prihajal domov, vedno boš na telefonu, šel boš na sto poslovnih potovanj itd.
• Če je zate temeljna vrednota denar, ti bo vseeno, koga boš pohodil, če boš le zaslužil nekaj evrov več.
• Če so ti najpomembnejši ljudje, tvoja družina, ne boš sprejel napredovanja v službi, zaradi katerega bi se moral preseliti v drugo mesto ali biti veliko zdoma; ali pa se boš, namesto da bi šel vsak dan na fitnes, raje pridružil prostovoljcem.
• Družbena kriza kaže na to, da je v družbi veliko ljudi, ki preživljajo osebno krizo.
• Ljudje, ki bodo usposobljeni, ki bodo imeli prave kriterije, ki bodo imeli vest in ki bodo razvijali svoje talente, bodo odločali, katere vrednote bomo postavili na prvo mesto v trenutku, ko se bo sprejemala kakšna velika in pomembna odločitev.
• Vse, za kar se odločim, kar naredim in česar ne naredim, vse ima posledice v mojem osebnem življenju in v družbi. Čisto vse.
• Torej sem jaz odgovoren za svojo zasebno in poklicno prihodnost. Ne krivimo drugih. Nauči se ustaviti in razmisliti, preden deluješ.
• Če nočeš misliti na to družbo, se prepuščaš slepi sreči, saj vedno obstaja veliko ljudi, ki bodo razmišljali in se odločali namesto tebe.
• Ali si se pripravljen zavestno odločati o vsem v tvojem življenju?

“Svobodna volja nam daje možnost, da sami izberemo smer svojega življenja.”

NOV VZOREC DELA. PODJETNIŠTVO

NOV IZZIV

Opazujemo, da smo se malo zmotili: ne gre za dobo sprememb, temveč za spremembo dobe. Okolje dela se je spremenilo med drugim tudi zaradi globalizacije.

Nov vzorec (paradigma) dela s seboj prinaša posledice za ljudi kot posameznike ter za podjetja kot splošne organizacije.

Naše predstave o delu in oblike ustvarjanja bogastva so se spremenile, fokus ni več le na proizvajanju dobrin in storitev, ki odgovorijo na potrebe ljudi, temveč na ustvarjanju nove človekove izkušnje samouresničitve. Podjetja več ne zaposlujejo ljudi za opravljanje nalog, temveč upravljajo s talenti, da bi ustvarila donosne delovne procese in nove poslovne modele.

Posameznikova odgovornost, avtonomija in poklicni projekt postajajo prioritetne vrednote.

Smo na poti k samozaposlovanju, k podjetništvu, k »freelance« obliki in počasi bomo začeli puščati za sabo redne zaposlitve pri delodajalcih.

V agrarni dobi je bilo vse materialno: setev, žetev, prodaja pridelkov.

V industrijski dobi so se pojavili stroji, ki so začeli nadomeščati človeško delovno silo.

Sedaj smo v komunikacijski dobi, posel in trgovina sta vedno bolj nematerialna, informacije se kupujejo in prodajajo, talent ustvarja bogastvo, potrebnih je vedno manj ljudi, ki bi proizvajali to, kar potrebujemo za življenje. Vedno več ljudi dela v pisarnah, v multinacionalkah in online.

Inovacija in prilagajanje na spremembe so temeljnega pomena za soočenje s prihodnostjo. Prej je bil potreben denar, da si bil lahko zmagovalec v podjetniškem svetu, danes pa bogastvo ustvarja talent. Svet poklicnega dela se spreminja, pa tudi tip dela in način, kako dobimo zaposlitev, se spreminjata. Zato moram dobro usmeriti svoje poklicno usposabljanje, da se bom znašla v tem novem vzorcu dela in družbe.

• Prej je obstajalo poklicno življenje in zasebno življenje.
• Sedaj se poklicno in zasebno življenje zlivata v eno, meje se brišejo.
• Prej sem dopoldne delal v banki, pisarni itd., popoldne pa sem se ukvarjal z modeliranjem, motorji, fitnesom, kuhanjem, športom.
• Sedaj številni začenjajo spreminjati svoj hobi v svoj poklic, svojo strast v sredstvo za preživljanje.
• Kdo je dandanes poln denarja? Kuharji s svojimi Michelinovimi zvezdicami. Vsak dan delajo tisto, kar jih napolnjuje z navdušenjem, delajo s strastjo, ni jim težko zjutraj vstati in iti na delo. Danes delamo na projektih, medosebni odnosi na delovnem mestu so se spremenili, ni več šefov, ampak liderji (vodje), vsi prispevajo, vzpostavljajo se sodelujoči (kooperativni) odnosi, dela se v skupini, delijo si iste sanje. Smo v svetu start-up-ov.
• Če želi podjetje preživeti, mora na novo odkriti samo sebe, biti inovativno in se prilagoditi novim časom.
• Prej je imel proizvajalec sveč 20 let časa, da je opazil, da mora začeti izdelovati žarnice, a danes za to ni časa, saj smo že prešli od fluorescentnih na halogenske, Led in zdaj na mikro-Led žarnice.

To pa zahteva novo razmišljanje. Nov pristop.

“Nove paradigme in nestabilna konjunktura (ugodno stanje v gospodarstvu) ustvarjajo vrtoglav trg dela, v katerem si je skoraj nemogoče zamišljati varnost kot cilj. Od prejšnje situacije, ko smo dosegli varnost in relativen mir, ko smo se zaposlili v velikem podjetju, smo prešli na novo, ko moramo osebno in poklicno neprenehoma rasti.”

(STEPHEN R. COVEY)

 

V knjigi Ali obstaja zaposlitev v eksponentni prihodnosti? pojasni, da se bodo najpreprostejša dela robotizirala. To imenujemo avtomatizacija. V tem procesu bodo nekatera dela zastarela in ohranila se bodo le tista, ki bodo temeljila na kreativnosti in medosebni (socialni) inteligenci.

Gre za to, da se zavedamo, da podjetništvo in samozaposlovanje za mnoge pomenita rešitev ob negibljivosti trga dela. Ne gre za to, da je veliko brezposelnih odvetnikov, gre za to, da ni potrebnih toliko odvetnikov. Sistem proizvaja akademske nazive, ki niso uporabni. Smo na poti k novim zaposlitvam in ”titulitis” (mahnjenost na akademske nazive) bo kmalu preteklost. Že sedaj obstajajo tendence, da bi trg dela opredelili na novo.

To pomeni, da obstajajo ljudje, ki so nehali iskati službo in so začeli USTVARJATI svojo lastno službo, pri čemer delajo tisto, kar znajo najbolje, za podjetja in stranke, ki takšno storitev potrebujejo.

PREJ	SEDAJ
– V službo hodimo, da se preživljamo – Delo za določeno podjetje – Zanesljiva služba do upokojitve – Vseeno je, če mi je delo všeč ali ne – Fiksna plača – Delovni čas (”štempljanje)’ – Malo možnosti za napredovanje – Šefi in izrazita hierarhija – Predvidevanje in vnaprejšnje delovanje	– Stavimo na svoje sanje – Verjamemo, zato da lahko ustvarjamo – Liderji (vodje) in ne šefi – Timsko in kooperativno delo – Sprejemanje tveganja – Ciljno usmerjeno delo – Talent kot podjetniška spodbuda – Zavezanost in namen – Inovacija, kreativnost, prenavljanje – Osebna blagovna znamka – Vse poteka prek interneta – Neodvisni poklicni delavci

BITI PODJETEN – USTVARJAJ IN UTRJUJ

Bistvo podjetnega človeka ni v tem, kaj dela, ampak kakšen JE.

Biti podjeten zahteva določen način razmišljanja in celoto sposobnosti, drže in delovanja.

Podjetne ljudi lahko najdemo v politiki, med raziskovalci, učitelji, v nevladnih organizacijah, med družinskimi materami in očeti, študenti in na vseh osebnih in poklicnih področjih.

Kakšno predstavo imate o podjetništvu? Mi ga definiramo tako:

PROFESIONALIZACIJA SANJ

Spremeniti idejo v dejavnost z vrednostjo.

Sposobnost, da spravimo v tek nek projekt.

Podjetništvo ni zgolj ustanoviti neko podjetje ali narediti MBA (Master in Business Administration), temveč je način obstajanja in življenja na svetu. 

Obstaja »Akcijski načrt Evropske komisije za podjetništvo 2020«.

Stvari dosežemo tako, da jih začnemo. Se pravi, vse je v tem, da gremo v akcijo.

VREDNOTE PODJETNIKA Z VREDNOSTJO

Njegovo ravnanje morajo usmerjati vrednote, ki se ne spreminjajo.

V tem korenini uspeh njegovega podjetja.

Na rast posla ne gleda kot na rezultat delovanja izven zakonskih okvirjev in spoštovanja človeške osebe.

Podjetniki z vrednostjo so pošteni ljudje, odgovorni, solidarni z drugimi in spoštljivi do okolja.

Ti podjetniki razumejo, da njihova dejavnost koristi družbi, in to je ključ do uspeha.

Podjetnik z vrednostjo je dosleden in si vedno prizadeva za kvaliteto izdelkov in storitev, pravično ceno in odlično ravnanje s strankami.

ZNANJE + SPRETNOSTI + DRŽA/DELOVANJE + VREDNOTE = PODJETNIK z vrednostjo

Naredi iz sebe svoj prvi podjetniški projekt.

Naredi iz sebe svoj prvi START-UP. To je novoustanovljeno podjetje, ki ima velike možnosti rasti in razširljiv poslovni model.

Podjetništvo bo čez nekaj let edina možnost za zaposlitev, ne brez truda in številnih ur dela, vendar bo vsakdo delal v tistem, kar ga navdušuje.

Redne zaposlitve tendenčno počasi izginjajo, pomikamo se k samozaposlitvi in delovni aktivnosti ”po mojih željah”, kjer se združujem z drugimi ljudmi, ki jih vznemirjajo iste stvari glede istega izdelka ali storitve. Ko skupaj pripravimo dokumentacijo in postavimo poslovni model ter analiziramo potrebe trga, nastane novo podjetje. Pojavi se tudi Coworking in družbeno podjetništvo.

PRODUKTIVNO DELO

Odkriti zdravilo proti raku, nahraniti milijone lačnih otrok po svetu ali zaščititi ogrožene vrste so dobri primeri tega, kar večina ljudi pojmuje kot produktivno delo. Mi pa gremo še dlje.

Katera koli vrsta dela, projekt, delovna aktivnost itd., ne glede na to, kako majhna in neugledna je videti, ima lahko zelo veliko vrednost in je lahko zelo produktivna.

Predvsem v storitvenem sektorju ni majhne dejavnosti, ki ne bi imela bistvene vrednosti, saj je usmerjena k dobrobiti stranke.

Zdravniki, odvetniki, računovodje, gostinska podjetja, glasbeniki, umetniki, gospodinje, sprehajalci psov, organizatorji zabav, proizvajalci česar koli, stilisti, smetarji itd., vsi s svojim delom prispevajo veliko vrednost.

Mi merimo produktivnost glede na njeno stopnjo DRUŽBENEGA VPLIVA.