• Komunikacija v realnem svetu.
  • Ljudje na prvem mestu.
  • Klik. Všeček (line). Belo, črno.

V našem življenju so ljudje, ki te podpirajo, te potiskajo naprej, z njimi se imaš dobro in uživaš.

Družbene spretnosti ti omogočajo ustvarjanje sprememb, sodelovanji en delo v skupini. Omogočajo ti rast.

Delim, torej obstajam

NISI SAM

Vse, kar te obkroža: tvoja soba, hiša, soseska, mesto, to kar, ješ, oblačila, ki jih nosiš, tablični računalnik, vse to so ustvarili drugi, ti se samo odločaš, kaj ti ugaja in kaj ne.

Družbene spretnosti se povezujejo s tvojimi čustvi in obnašanjem in se izražajo v medsebojnih odnosih. Odvisne so od tvoje kulture.

Odvisne so tudi od konteksta, kar pomeni, da je določeno obnašanje v eni situaciji primerno, spet v drugi pa povsem neprimerno.

Pomislimo na nekaj primerov.

V našem življenju so ljudje, ki te podpirajo, te potiskajo naprej, z njimi se imaš dobro in uživaš.

Z drugimi imaš površinski odnos, ti ne zaupajo, v tebi vzbujajo nemir in se z njimi težko pogovarjaš.

NISI ROBINSON CRUSOE

Družbene spretnosti ti med drugim omogočajo:

  • Povezovanje z drugimi.
  • Ustvarjanje novih vezi in krepitev obstoječih.
  • Uživanje in deljenje občutkov.
  • Izražanje potreb.
  • Zanimanje za želje drugih.
  • Izražanje mnenj.
  • Zagovarjanje pravic.
  • Zahtevo po spremembi obnašanja drugega.
  • Soočanje s kritiko in sovražnostjo.
  • Zahtevo po uslugi.
  • Reševanje nastalih situacij itn.

PUSTITI SLED, NE SAMO VTIS

Odnosi z drugimi nas ne pustijo ravnodušnih, ampak na nas vplivajo in mi vplivamo nanje.

Razmislimo, katere osebe so vplivale na naše življenje in na katere smo imeli vpliv mi.

Nekateri ljudje so lahko zelo prepričljivi in uporabljajo posredne načine za doseganje soglasja in podpore drugih.

POTREBUJEMO ARGUMENTE: branje, izobraževanje, iskanje neizpodbitnih pogovorov.

Življenje in izkušnje oblikujejo načine, kako se povezuješ z drugimi.

S povezovanjem pričneš že v otroštvu in zaključiš, ko te spustijo v zemljo.

Biti družbeno kompetenten pomeni imeti samokontrolo, samopotrditev, učinkovitost. Vse to ti omogoča boljšo samopodobo in več prijateljev.

Na štiri oči

KAKO KOMUNICIRAŠ?

Dandanes ne posredujemo, ampak delimo.

Zato moramo imeti pripravljen seznam stikov.

Ali seznam stikov pomeni isto kot seznam prijateljev?

Komunikacija je ključna za povezovanje in prilagajanje.

Medosebna komunikacija nikoli ni enosmerna, zanjo sta potrebna dva.

Tvoja življenjska pot je odvisna od tega, kako se povezuješ z drugimi.

Nekatera prijateljstva te zaznamujejo.

Ne sporazumevaj se s klikom.

Živimo v hiperpovezavah.

Vsi naši družbeni odnosi nam ležijo na dlani.

Prav tako vsi odgovori.

»Pričakujemo več od tehnologije kot od druge osebe«.

»Pogovor smo žrtvovali za virtualno povezavo«.

Takojšen odziv nam ne pusti časa za razmislek.

Naučiti se moramo pogovarjati s samim seboj, da se bomo znali pogovarjati z drugimi.

Neprestano gledamo v ekrane, ”četamo”, ko čakamo na avtobus, pri rdeči luči na semaforju …

Chat uporabljamo na pogrebih, porokah.

Čustva so se vmešala v komunikacijo: »je prebral ali ni prebral«?

»Všeč sem jim, ne marajo me, nadzorujejo me, jaz jih nadzorujem.«

Ko sva skupaj, visiva vsak na svojem chatu.

Čustvenček (emotikon) govori namesto pravih čustev.

Med ljudmi mora biti kemija, pogledi in besede.

Če ni neposredne komunikacije, se izgubi empatija in medsebojno razumevanje.

Prijateljstva so postala virtualna.

Živimo iluzijo prijateljstva, brez zaveze.

Pet minut pred srečanjem enostavno lahko pošljem sporočilo, da me ne bo.

Potem mi ni treba gledati prijateljevega užaljenega obraza, ko izve, da me ne bo.

Komunikacija po chatu vpliva na tvoje odnose.

Pri chatu se izgubi:

  • Osebni stik in obrazna mimika.   
  • Drža telesa  
  • Fizični kontakt
  • Glasnost in ton glasu 

                                                  

Ljudje

PUSTIMO VIRTUALNI SVET IN POJDIMO V RESNIČNEGA.

Tvoje obnašanje do drugih

Kakšen tip ljudi te obkroža?

Tvoja družina, prijatelji, sodelavci, sošolci.

Kako se do njih obnašaš?

Kaj si misliš o njih?

Koliko jih ceniš?

Kakšno je življenje in kakšni so odnosi z njimi?

Kaj je osnova teh odnosov? So to čustva, skupne naloge, interesi, podobne težave?

Po čem se ločimo od ostalih?

Razširite svoj krog prijateljev. Prijatelje si izberemo sami.

Z lahkoto spoznavaš nove ljudi? Fante … punce …

Vlivaš zaupanje? Ti prijatelji zaupajo svoje težave?

Znaš varovati skrivnost? Si diskretna?

Si prijetna oseba?

Te skrbi za drugega? Se zanimaš za podrobnosti? Si zapomniš pomembne datume?

Za tvojo prihodnost, poklicno ali vodstveno, je pomembno, da ti oseba nekaj pomeni.

ZGODBA NA METROJU V NEW YORKU

Neko nedeljo zjutraj sem bil na metroju v New Yorku. Ljudje so mirno sedeli, brali časopis, bili zatopljeni v svoje misli ali počivali z zaprtimi očmi.

Bilo je mirno, nato pa je kar naenkrat na metro vstopil moški z dvema otrokoma, starima okrog 8 ali 9 let.

Otroka sta bila tako nemirna in neubogljiva, da se je vzdušje na metroju v trenutku spremenilo.

Moški se je usedel poleg mene, zaprl oči in se ni zmenil za dogajanje.

Otroka sta tekala sem ter tja, premikala predmete, celo časopise sta trgala ljudem iz rok. Bilo je izredno nadležno. Moški pa je sedel poleg mene križem rok.

Zelo težko sem se zadrževal. Nisem mogel verjeti, da je tako brezčuten in otrokoma dovoli divje tekanje naokrog, ne da bi kakorkoli to preprečil ali prevzel odgovornost.

Opazil sem, da gre tudi ostalim potnikom situacija že precej na živce.

Ko mi je počasi zmanjkovalo potrpljenja in se nisem več mogel zadrževati, sem se obrnil k njemu in mu rekel: »Gospod, vaša otroka s svojim obnašanjem motita ostale potnike. Ali ju lahko malo umirite? Moški je odprl oči, kot bi se ravnokar zavedel, kaj se dogaja, in mirno dogovoril: »Prav imate…

Verjetno bi res moral ukrepati. Pravkar smo se namreč vrnili iz bolnice, kjer je pred eno uro umrla njuna mama. Ne vem, kaj naj si mislim, in tudi moja otroka najbrž ne vesta, kako reagirati.«

Si lahko mislite, kako sem se počutil v tistem trenutku? Spremenil sem mnenje, saj sem sedaj na situacijo gledal z drugimi očmi, drugače sem se vedel in drugače sem čutil. Nisem bil več jezen.

V moje srce je vstopila bolečina tistega moškega. Do njega sem čutil simpatijo in sočutje.

»Pravkar vam je umrla žena? Moje sožalje … Kaj se je zgodilo? Vam lahko kako pomagam?«

Spet se je v trenutku vse spremenilo.

Se spomnite situacije, v kateri se vam je zgodilo kaj podobnega?

VIDEZ VARA

VŠEČ MI JE

NE BODI OBSEDEN/A Z VŠEČKI

Biti mlad in najstnik v 21. stoletju ni lahko.

Če ne slediš zadnji modi, ne obstajaš.

Biti moraš prvi in prijateljem pokazati, da si najboljši v novem trendu.

Pomen popularnosti se je spremenil.

Tvoj družbeni status je odvisen samo od ”všečkov”.

Z digitalno dobo je samopotrjevanje postalo obsedenost.

Občutek varnosti je tisto, kar si vsi želimo in potrebujemo.

S samopotrjevanjem krepimo samozavest in sprejemanje samega sebe.

Prejem ”všečka” deluje kot družbena spodbuda.

Stopnja samozavesti se lahko spremeni v petih minutah.

Nekateri trpijo, ker ne dobijo dovolj ”všečkov”.

Nekateri se počutijo tesnobne, ker jih družba ignorira.

Pozitivna spodbuda je ena močnejših motivacij.

Moje življenje niha med pohvalo in kaznijo.

Občutek osamljenosti me navdaja s paniko.

Zaradi negotovosti imamo občutek, da moramo biti del nečesa pomembnejšega. Potrditev drugih potrebujemo zato, da se z njimi lahko identificiramo.

Ampak tako je bilo že od nekdaj.

Človek po naravi ljubi in želi biti ljubljen.

V digitalni dobi se je to spremenilo v ”všeč si mi” oz. ”nisi mi všeč”.

Človek prepozna samega sebe v drugih.

Skupek vseh teh potreb se kaže v razdvojeni samopodobi.

Ugajanje drugim je postala obsesija.

Ampak ali boš res verjela vsem ”všečkom”, ki jih prejmeš?

Nekateri stisnejo ”všeč mi je” tam, kjer se je nabralo že nekaj ”všečkov”.

Nekateri klikajo kar tako povprek, brez pravega razloga.

Kdaj pa ti stisneš ”všeč mi je”? Kaj te motivira, da to storiš? Imaš kakšen kriterij?

Zakaj nekomu laskaš? Ga poznaš?

USODA SVETA JE ZAPISANA NA SPLETU

Zavedati se morate, kako mladi na spletu VPLIVAJO na druge mlade.

Kaj je MODERNO ne določajo več priznane modne hiše, ampak influencerji, blogerji, youtuberji.

Leta 2016 je na predsedniških volitvah v ZDA zmagal Donald Trump. Zakaj? Zato, ker je obvladal družbena omrežja. Najbolj priznani mediji v ZDA so se sicer postavili na stran druge kandidatke, ampak niso imeli takega vpliva na ljudi. To jasno kaže, da je moč sodobnega sveta na DRUŽBENIH OMREŽJIH.

Se sploh zavedate, v kolikšni meri lahko vplivajo na vas ali pa vi vplivate nanje?

Z ENIM SAMIM KLIKOM LAHKO SPREMENIMO USODO SVETA

USTVARJAJ TRENDE IN VELIKO BOŠ PRISPEVALA SVOJIM VRSTNIKOM IN DRUGIM

NE GOVORI TRAPARIJ

Kaj poročas?

Sporočilo je treba predati. O čem govorijo ljudje? Opazujte jih v kavarnah, na ulici, itd.

Kakovost sporočila je pomembna.

V današnjem času smo pogovor zamenjali za povezavo.

Pogovor. O čem govorijo ljudje?

Spremenljivke, ki vplivajo na pogovor: starost, kultura, vsebina, okolje.

ŽELIMO BITI POZORNI DO DRUGIH

  • Prvi korak: posveti pozornost, znova se pogovarjaj iz oči v oči. DOGOVORI SE ZA SREČANJE.
  • Ne hodi okrog z mobitelom v roki.
  • Zmanjšaj hitrost, nauči se poslušati svoj notranji glas.
  • Vsak dan si vzemi nekaj minut za počitek, za analizo in razmišljanje.
  • Ustvari prijeten prostor za pogovor.
  • Pogovori se z ljudmi, s katerimi se ne strinjaš.
  • Nadzoruj svoje impulze … ne povej vsega, kar si misliš …
  • Naši predsodki vplivajo tako na našo komunikacijo kot raztresenost.

NAUČI SE POSLUŠATI.

Da bi znali aktivno poslušati, moramo:

  • Sočustvovati. Postavi se v čevlje drugega.
  • Ne prekinjaj osebe, ki govori. Naj pove do konca.
  • Ne razmišljaj o stvareh, ki jih moraš kupiti, medtem, ko ti nekdo nekaj razlaga …
  • Ne obsojaj …
  • Ne dajaj nasvetov ali predlogov, če te zanje ne prosijo.
  • Odgovarjaj s sočutjem: »verjamem, da se slabo počutiš«.
  • Medtem ko poslušaš, ne razmišljaj o tem, kaj boš odgovorila.
  • Ne poslušaj samo besed, bodi pozorna na čustva, ki se skrivajo za njimi.
  • To, kar čuti drugi, je pomembno, zato ne reci: »ne skrbi, zagotovo ni nič«.
  • Ne pripoveduj o sebi, ko ti drugi želi nekaj povedati: »veš, kaj se je pa meni zgodilo …«.
  • Temu se reče prilagajanje potrebam in željam osebe, ki govori.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

www.eu.skladi.si

Prijavi se na program Bodi sprememba

Napiši svoj mail

Vpis!